Pri reji in krmljenju pra\u0161i\u010dev si prizadevamo dose\u010di najvi\u0161jo mo\u017eno raven zdravja \u017eivali v \u010dredi, kar je nenazadnje bistven predpogoj za visoko zmogljivost in ustrezno donosnost.<\/p>\n\n
Zmanj\u0161anje uporabe antibioti\u010dno aktivnih snovi je trenutno eden od najbolj pere\u010dih izzivov, saj je to povezano z razvojem odpornosti mikrobov, ki lahko prizadene tudi ljudi. Zlasti zdravstvene te\u017eave prebavil so bile in so \u0161e vedno pomemben razlog za uporabo antibiotikov. Nenazadnje v javnih razpravah o sodobni pra\u0161i\u010dereji prevladujejo gesla, kot so dobro po\u010dutje \u017eivali, varnost hrane in varstvo potro\u0161nikov. V tem kontekstu je naloga prehrane \u017eivali kot znanstvene discipline tudi ugotavljanje morebitnih tveganj, povezanih s krmo, za zdravje prebavil in razvoj ustreznih re\u0161itev za soo\u010danje z zgoraj navedenimi izzivi. <\/p>\n\n
Nesporno je, da v pra\u0161i\u010dereji obstaja cela vrsta te\u017eav, ki jih v prvi vrsti ni mogo\u010de pripisati krmljenju, kot so neugodne spremembe rojstne te\u017ee pujskov z ve\u010danjem velikosti legla, kopi\u010denje vedenjskih motenj, kot je grizenje repa v primeru velikih pomanjkljivosti pri uravnavanju klime v hlevu, ali zelo specifi\u010dne oku\u017ebe prebavil s patogeni, kot so Lawsonia, Brachyspira ali Cryptosporidium. Potrebni so tudi drugi ukrepi, npr. pri vzreji, upravljanju higiene (za\u0161\u010dita \u017eivali) ali veterinarski obravnavi (npr. cepljenje). <\/p>\n\n
Na to vpra\u0161anje ni lahko odgovoriti, saj je treba vedno vzporedno obravnavati ve\u010d vidikov\/aspektov in medsebojnih povezav. Prebavni trakt se mora razvijati glede na starost, v smislu velikosti (anatomija) in strukture stene (histologija), da lahko opravlja svojo osnovno nalogo (absorpcija energije in hranil iz krme ali ka\u0161e v \u017eival). Pri tem je lahko v pomo\u010d \u010drevesju lastna bakterijska flora, lahko pa so \u0161kodljivi tudi “tuji” mikrobi, ki lahko celo uni\u010dijo \u010drevesno steno. Ne nazadnje je \u010drevesje tudi mesto, kjer so bolj ali manj nenehno na preizku\u0161nji lastne obrambne sposobnosti telesa.
Zgoraj omenjene izraze je treba najprej razlikovati med seboj, da bi razumeli u\u010dinke v prebavnem traktu, opisane v nadaljevanju. “Struktura” krme za pra\u0161i\u010de na za\u010detku ozna\u010duje le velikost prisotnih delcev in njihovo porazdelitev, ki se koli\u010dinsko opredeli s pomo\u010djo sita. Grobi delci ostanejo na situ, finej\u0161i delci padejo skozi, tako da lahko natan\u010dnej\u0161o predstavo o porazdelitvi velikosti delcev dobite z uporabo ve\u010d sit z razli\u010dnimi velikostmi o\u010des, ki so name\u0161\u010dena eno nad drugim. Samoumevno je, da peletirane ali granulirane krmne me\u0161anice ni mogo\u010de presejati neposredno, temve\u010d le kot “pivo” (tj. po dodatku vode in razgradnji stisnjenega materiala).
Izraza “prehranska vlaknina” ali “groba krma” pa pomenita nekaj povsem drugega: bolj ali manj povzemata vse, \u010desar telo ne pridobi z lastnimi encimi, temve\u010d le s pomo\u010djo \u010drevesne flore, tj. z mikrobiolo\u0161ko tvorjenimi encimi. Sem spadajo tudi snovi, ki so prej veljale za precej neugodne sestavine krme, kot so ne\u0161krobni polisaharidi v \u017eitih ali celo “surov” krompirjev \u0161krob, ki se v tankem \u010drevesu ne prebavi in zato pride v fermentacijsko komoro pra\u0161i\u010da.
Glede na diagram\/shemo prebavnega trakta pra\u0161i\u010dev zgoraj obravnavani vidiki pomembno vplivajo na maso prehranske ka\u0161e, ki dose\u017ee debelo \u010drevo.
Preprosto povedano, v zadnjih desetletjih je bilo krmljenje pra\u0161i\u010dev osredoto\u010deno na \u010dim ve\u010djo absorpcijo energije in hranil iz tankega \u010drevesa, debelo \u010drevo pa se je obi\u010dajno obravnavalo kot dra\u017ee\u010d privesek sprednjega dela \u010drevesnega trakta. Glede na to je razumljivo, da se pogosto pojavlja pretirana intenzivnost mletja, ki je – tudi glede na najnovej\u0161e \u0161tudije o pojavu \u017eelod\u010dnih razjed pri klavnih pra\u0161i\u010dih – nezdru\u017eljiva z zahtevo po ve\u010dji dobrobiti \u017eivali. Zdravje prebavil je mogo\u010de dolgoro\u010dno spodbujati ali varovati le, \u010de je zagotovljena tudi flora debelega \u010drevesa in \u010de se izkoristi njen potencial. Fermentacijski procesi, ki potekajo v tem delu, se lahko bistveno spremenijo glede na strukturo krmne me\u0161anice in “vsebnost vlaknin”, ne samo z vidika dobrega po\u010dutja \u017eivali, varnosti \u017eivil, ampak tudi pri\u010dakovanj potro\u0161nikov. Spodbujanje zdravja \u010drevesja ponuja tudi pristope za zmanj\u0161anje pojavnosti vedenjskih motenj pri pra\u0161i\u010dih. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vpliv strukture krme na zdravje prebavil Pri reji in krmljenju pra\u0161i\u010dev si prizadevamo dose\u010di najvi\u0161jo mo\u017eno raven zdravja \u017eivali v \u010dredi, kar je nenazadnje bistven predpogoj za visoko zmogljivost in ustrezno donosnost. Zmanj\u0161anje uporabe antibioti\u010dno aktivnih snovi je trenutno eden od najbolj pere\u010dih izzivov, saj je to povezano z razvojem odpornosti mikrobov, ki lahko prizadene […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":3574,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"clicksgefuehlecore_hide_title":false,"footnotes":""},"categories":[220],"tags":[],"class_list":["post-5114","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-strokovno-znanje-o-prasicih"],"yoast_head":"\n